Na zaslonu se prikaže slovenska mobilna številka ali celo ime banke, na drugi strani pa je prevarant, ki najverjetneje kliče iz tujine. Pri spoofingu je mogoče ponarediti tako številko dohodnega klica kot pošiljatelja sporočila, zato prikazu ne zaupajte na slepo. Na Androidu vas delno ščitijo filtri neželenih klicev, glavna zaščita pa ostaja vaša previdnost.
Kazalo vsebine 6
Kako deluje spoofing klicev in sporočil
Prevarant prek internetne telefonije ali posebne programske opreme sam določi, katera številka ali ime se vam prikaže kot ID klicatelja. Telefonsko omrežje prikazane številke ne preveri vedno, zato se na telefonu izpiše, kot da kliče slovenski uporabnik. Policija opozarja, da je klicatelj v takem primeru »najverjetneje nekje v tujini«.
Pravi lastnik številke običajno ne ve, da jo nekdo zlorablja. To tudi ne pomeni, da je kdo prevzel ali kloniral njegovo kartico SIM. Pri sporočilih SMS lahko pošiljatelj namesto številke prikaže ime, na primer banke, zato se lažno sporočilo utegne pojaviti celo v isti niti kot pristna sporočila. Isto ime nosita še dve sorodni tehniki: pri e-poštnem spoofingu je ponarejen naslov pošiljatelja, pri GPS spoofingu pa lokacija naprave.
Spoofing v Sloveniji: lažni klici v imenu policije in banke
Policija in SI-CERT (slovenska odzivna enota za računalniške incidente) opozarjata predvsem na tri vrste prevar, pri katerih se prikaže ponarejena ali sumljiva številka:
- Klic v imenu policije ali carine. Oglasi se posnetek v angleščini, ki pravi, da je na vaše ime paket z drogami, in vas prosi, da pritisnete 1.
- Klic v imenu banke ali Banke Slovenije. Klic pride s tuje številke ali s potvorjene številke slovenskega mobilnega operaterja. Prevarant vas prepriča, da denar nakažete na »varen« račun, ali izvabi številko kartice in varnostno kodo CVV (tri številke na hrbtni strani kartice).
- Lažna sporočila SMS in MMS v imenu bank. Policija je v letu 2025 do 10. septembra prejela 79 prijav s skoraj 2,5 milijona evrov škode (v vsem letu 2024 okrog 47). Banke ne pošiljajo sporočil SMS s povezavo do spletne banke.
Blokiranje posamezne številke pri teh klicih malo pomaga, ker prevaranti prikazane številke menjajo, kličejo pa na naključno izbrane slovenske številke. Zato tudi menjava vaše številke težave ne reši nujno.
Spoofing, skrita številka, wangiri ali smishing: razlika
Pri skriti številki se številka sploh ne prikaže, pri spoofingu pa se prikaže lažna. Spoofing je tehnika prikrivanja, phishing (lažno predstavljanje za krajo podatkov) pa cilj. Phishing po telefonu se imenuje vishing, prek sporočil SMS pa smishing.
| Pojav | Kaj vidite | Namen | Kaj storite |
|---|---|---|---|
| Spoofing | Lažno številko ali ime, na primer slovensko številko ali banko | Pridobiti vaše zaupanje za prevaro | Prekinite in pokličite uradno številko |
| Skrita številka | Klic brez številke (zasebna ali neznana številka) | Klicatelj ne razkrije številke, kar ni nujno prevara | Klic zavrnite ali blokirajte |
| Wangiri | Pravo tujo številko, klic po enem zvonjenju | Da pokličete nazaj, kar vas lahko drago stane | Ne kličite nazaj |
| Smishing | Sporočilo SMS s povezavo, pogosto v imenu banke | Kraja podatkov ali denarja | Ne odpirajte povezave, prijavite ga |
Kaj storite, če vas pokliče sumljiv klicatelj
Klic takoj prekinite. Ponarejene številke ne morete zanesljivo prepoznati, opozorilni znaki pa so posnetek v angleščini, poziv, naj pritisnete tipko, časovni pritisk in zahteva po podatkih kartice ali nakazilu.
- Prekinite klic. Ne pritiskajte tipk, ne dajajte podatkov in ničesar ne nameščajte.
- Banko ali ustanovo pokličite sami, na številko z njene uradne strani ali s hrbtne strani kartice.
- Če ste klicatelju zaupali podatke kartice, kartico takoj blokirajte.
- Če ste denar že nakazali, se nemudoma obrnite na banko in policijo.
Kam prijaviti: goljufivi klic prijavite policiji na 113 ali na policijski postaji. Posnetke zaslona sporočil SMS, Viber ali WhatsApp, ki vas vabijo na lažno spletno stran, povezave do takih strani in phishing e-pošto pošljite na phishing@cert.si (deluje od 1. 10. 2026), druge spletne goljufije in incidente pa na cert@cert.si. Kdo vas je poklical z neznane številke, lahko preverite v orodju Komu pripada telefonska številka. Upoštevajte, da je pri spoofingu prikazana številka morda last nekoga, ki s klicem nima nič opraviti.
Zaščita pred spoofingom na Androidu
Nobena nastavitev ponarejenih klicev ne ustavi v celoti, ker je tak klic videti povsem legitimen. Filtri pa opozorijo na znane neželene klicatelje.
Google Telefon (Pixel in drugi telefoni z Googlovo aplikacijo Telefon)
- Odprite aplikacijo Telefon.
- Tapnite Več možnosti › Nastavitve › ID klicatelja in neželeni klici.
- Pustite vklopljeno stikalo »Prikaži ID klicatelja in neželene klice« in po želji vklopite še »Filtriraj neželene klice«.
Sumljive klice aplikacija označi z opozorilom »Domnevni neželeni klicatelj« ali »Neželeni klic«, opozori pa lahko tudi, kadar se klicatelj izdaja za vaš stik (zaznavanje lažnih klicev zahteva Android 12 ali novejši ter Google Sporočila z vklopljenim RCS). Prejeti klic prijavite z ukazom »Blokiraj/prijavi neželeno vsebino«.
Samsung (One UI)
V aplikaciji Telefon tapnite Več možnosti › Nastavitve › Blokiranje številk in vklopite »Blok. neznanih/zasebnih številk«. Ta možnost pomaga predvsem pri klicih brez prikazane številke. Ponarejena številka se prikaže kot običajna, zato je filter ne ujame vedno.
Kako spoofing omejujejo v tujini
V ZDA je zvezna komisija za komunikacije (FCC) na podlagi zakona TRACED Act operaterjem naložila sistem STIR/SHAKEN: do 30. 6. 2021 so morali v IP-delu omrežja kriptografsko podpisovati in preverjati ID klicatelja. Po pregledu družbe Cullen International Španija od februarja 2025 blokira klice in sporočila z nepooblaščeno številko klicatelja, Švedska od marca 2025 pa dohodne mednarodne mobilne klice z domačo številko. Francija od 1. 1. 2026 ukrepa proti nepreverjenim klicem iz tujine s francosko mobilno številko. Predlog evropskega akta o digitalnih omrežjih (januar 2026) predvideva usklajevanje ukrepov proti goljufijam na ravni EU. Slovenije v pregledu ukrepov v 15 evropskih državah (maj 2026) ni, podobnega javno objavljenega ukrepa pri nas pa nismo našli. Zato je za zdaj najzanesljivejša zaščita vaša previdnost.
Pogosta vprašanja
Kaj je spoofing klic?
Spoofing klic je klic, pri katerem klicatelj na vašem zaslonu prikaže lažno številko ali ime, na primer slovensko mobilno številko ali številko banke. V resnici kliče od drugod, najpogosteje iz tujine. Tako skuša pridobiti vaše zaupanje in vas pripraviti do nakazila ali do tega, da mu zaupate podatke kartice.
Ali lahko nekdo kliče z mojo številko?
Da, prevarant lahko vašo številko prikaže kot svojo, ne da bi imel dostop do vašega telefona ali kartice SIM. Ljudje, ki jih je poklical, vas nato kličejo nazaj, vi pa za klic ne veste. Vaša kartica SIM zaradi tega ni ogrožena. Menjava številke težave ne reši nujno, ker prevaranti kličejo na naključno izbrane številke.
Klic s slovenske številke v angleščini: ali je prevara?
Zelo verjetno je. Policija opozarja na klice, pri katerih se izpiše slovenska številka, oglasi pa se posnetek v angleščini o paketu z drogami na vaše ime in vas prosi, da pritisnete 1. Klic takoj prekinite, ne pritiskajte tipk in ne dajajte nobenih podatkov. Klic lahko prijavite na 113.
Kam prijaviti lažni klic ali sporočilo?
Lažni klic prijavite policiji na 113 ali na policijski postaji. Posnetke zaslona lažnih sporočil SMS, Viber ali WhatsApp, povezave do lažnih strani in phishing e-pošto pošljite na phishing@cert.si (od 1. 10. 2026), druge spletne goljufije pa na cert@cert.si. Če ste dali podatke kartice ali nakazali denar, takoj pokličite še banko.
Zakaj blokiranje številke ne ustavi spoofing klicev?
Blokiranje malo pomaga, ker prevaranti prikazane številke pogosto menjajo. Blokada ustavi samo to številko, naslednji klic pa lahko pride z druge. Na Androidu več pomaga filter neželenih klicev: v Googlovi aplikaciji Telefon v meniju Nastavitve › ID klicatelja in neželeni klici, na Samsungu pa v meniju Nastavitve › Blokiranje številk.
Kako vem, ali je številka ponarejena?
Zanesljivo tega ne morete ugotoviti, ker je ponarejen klic videti povsem legitimen. Sumljiv je klic s slovenske številke, pri katerem se oglasi posnetek v angleščini, klicatelj pritiska na hitro odločitev ali zahteva podatke kartice oziroma nakazilo. Klic prekinite in banko ali ustanovo pokličite sami na številko z njene uradne strani ali s hrbtne strani kartice.
Viri: Policija: goljufivi telefonski klici v imenu policije, Varni na internetu: lažni klici v imenu banke, SI-CERT: nacionalna phishing prijavna točka, Google: ID klicatelja in neželeni klici
