Sporočila o neplačani globi, paketu, ki čaka na doplačilo, ali blokirani bančni kartici so med najpogostejšimi prevarami na telefonu. Smishing prepoznate po dveh sestavinah: grožnji ali nujnosti in povezavi, ki vodi na lažno stran. Banke ne pošiljajo povezav do spletne banke, policija pa o prekrških ne obvešča po SMS-u.
Kazalo vsebine 5
Kako deluje smishing in po čem ga prepoznate
Prevarant pošlje sporočilo, ki je videti kot obvestilo znane ustanove, in vas z grožnjo (globa, blokada, zavrnjena pošiljka) prisili v hitro odločitev. Povezava vodi na stran, ki posnema banko, pošto ali državni portal. Tam vpišete podatke kartice ali spletne banke, včasih pa vas stran prepriča, da namestite zlonamerno aplikacijo.
Opozorilni znaki so:
- tuja številka pošiljatelja ali ime, ki se ne ujema z ustanovo;
- skrajšana povezava ali domena, ki je podobna pravi, a ni prava (na primer
en.ptaosa.infonamestoposta.si); - pritisk, da ukrepate takoj, in besede, kot so dolg, kazen ali blokada;
- zahteva po podatkih kartice, geslu, enkratnem geslu ali plačilu manjšega zneska.
Ime pošiljatelja ni dokaz, saj ga je mogoče ponarediti. Na isti vzorec naletite tudi v Viberju, WhatsAppu in sporočilih RCS: kanal je drug, prevara pa enaka.
Primeri smishinga v Sloveniji
Uradne ustanove so opozorile na več vrst lažnih sporočil, nekatere so se pojavile šele leta 2026:
- Prometni prekršek (policija, maj 2026). SMS s tuje številke zahteva plačilo globe. Policija opozarja, da kršiteljev cestnoprometnih predpisov nikoli ne obvešča po SMS-u.
- NCUP (18. 5. 2026). Sporočila o kaznih v imenu NCUP so prihajala s tujih številk, največkrat filipinskih. Nacionalni center za upravljanje prometa (NCUP) glob ne izdaja.
- FURS (15. 5. 2026). Finančna uprava svetuje, da sporočilo izbrišete, povezave ne odpirate in podatkov ne vpisujete.
- Pošta Slovenije. Prava sporočila pošilja z imenom pošiljatelja »Paketomat« ali »POSTA«, njene povezave pa vedno vsebujejo domeno posta.si. Pošiljko preverite na sledenje.posta.si ali na brezplačni številki 080 14 00.
- »Živjo mama in očka« (opozorilo 30. 5. 2024). Sporočilo z »nove številke« otroka nima povezave. Pogovor se preseli v WhatsApp ali Viber, sledi prošnja za nakazilo. Otroka pokličite na številko, ki jo že poznate.
Policija je v letu 2025 do 10. septembra prejela 79 prijav lažnih sporočil SMS in MMS v imenu bank, škoda pa je znašala skoraj 2,5 milijona evrov.
Smishing, phishing, vishing ali spoofing: razlika
Phishing (lažno predstavljanje za krajo podatkov) je nadpomenka. Smishing je phishing prek sporočil SMS in aplikacij za klepet, vishing (glasovni phishing) pa prek telefonskega klica, na primer ko se klicatelj izdaja za bančnega uslužbenca ali policista. Spoofing ni samostojna prevara, ampak tehnika, s katero prevarant ponaredi prikazano številko ali ime pošiljatelja.
| Pojav | Kanal | Kaj se zgodi | Primer |
|---|---|---|---|
| Smishing | SMS, Viber, WhatsApp, RCS | Povezava na lažno stran ali prošnja za nakazilo | SMS o neplačani globi |
| Phishing | Najpogosteje e-pošta (nadpomenka) | Lažna stran ukrade prijavne podatke ali podatke kartice | E-pošta v imenu banke |
| Vishing | Telefonski klic | Klicatelj izvabi podatke ali nakazilo | Klic lažnega bankirja |
| Spoofing | Tehnika v klicih in sporočilih | Ponarejena številka ali ime pošiljatelja | Klic ali SMS, ki kaže številko ali ime banke, a prihaja od prevaranta |
Kaj storite, če ste kliknili povezavo ali vpisali podatke
Ukrepajte takoj in po vrsti:
- Zaprite stran. Ne vpisujte ničesar več in ne nameščajte ponujene aplikacije. Če ste jo že namestili, jo odstranite in o tem obvestite banko.
- Vpisali ste podatke kartice? Kartico takoj blokirajte v mobilni banki ali po telefonu pri banki.
- Vpisali ste uporabniško ime, geslo ali enkratno geslo spletne banke? Pokličite banko in zahtevajte blokado spletne banke. Pri NLB je številka (01) 477 20 00, pri drugih bankah uporabite številko z uradne strani banke ali s hrbtne strani kartice.
- Preverite promet na računu. V mobilni banki ne potrdite nobene transakcije, ki je niste sprožili sami.
- Ste oškodovani? Kaznivo dejanje prijavite na policijski postaji ali prek e-naznanila, v nujnem primeru pokličite 113.
- Prijavite sporočilo. Posnetek zaslona, na katerem je vidna cela povezava, pošljite na phishing@cert.si. SI-CERT (nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost) povezavo uvrsti na zadrževalne sezname brskalnikov in poskuša lažno stran onemogočiti pri ponudniku gostovanja.
Če povezave niste odprli, sporočilo samo prijavite in izbrišite.
Kako blokirate in prijavite lažni SMS na Androidu
V Google Sporočilih vklopite zaščito pred neželeno vsebino:
- Tapnite svojo profilno sliko in izberite Nastavitve aplikacije Sporočila.
- Odprite Zaščita in varnost › Zaščita pred neželeno vsebino.
- Vklopite Omogoči zaščito pred neželeno vsebino.
Posamezen pogovor pridržite, tapnite ikono za blokiranje in nato Prijavi kot neželeno › V redu. Blokirani pogovori se preselijo v mapo Neželeno in blokirano. V aplikaciji Samsung Sporočila pošiljatelja blokirate in prijavite iz pogovora, oznake pa se med različicami One UI razlikujejo. Pixlova funkcija Zaznavanje prevar, ki sporočila preverja sproti, v Sloveniji ni na voljo (oktober 2026).
Številko, s katere je prišel SMS, lahko preverite v orodju Komu pripada telefonska številka. Upoštevajte, da je prikazano številko mogoče ponarediti, zato ni nujno prava.
Pogosta vprašanja
Kaj je smishing?
Smishing je phishing prek sporočil SMS: prevarant se v sporočilu predstavi kot banka, pošta, policija ali drug državni organ. Z grožnjo ali nujnostjo vas skuša pripraviti do tega, da tapnete povezavo in na lažni strani vpišete podatke kartice ali spletne banke. Enak vzorec prevare se pojavlja tudi v Viberju in WhatsAppu.
Kliknil sem povezavo v SMS-u. Kaj zdaj?
Če niste vpisali ničesar, stran zaprite, ne nameščajte ponujene aplikacije in sporočilo prijavite. Če ste vpisali podatke kartice, kartico takoj blokirajte pri banki. Če ste vpisali geslo ali enkratno geslo spletne banke, pokličite banko in zahtevajte blokado spletne banke. Nato preverite promet na računu in morebitno škodo prijavite policiji.
Kam prijaviti lažni SMS?
Posnetek zaslona lažnega SMS-a pošljite na phishing@cert.si, naslov nacionalne prijavne točke SI-CERT, ki deluje od 1. 10. 2026. Na posnetku mora biti vidna cela povezava. Lažno e-poštno sporočilo pa na isti naslov posredujte. Če ste utrpeli škodo, kaznivo dejanje prijavite še na policijski postaji ali prek e-naznanila.
Ali je SMS o prometnem prekršku prevara?
Da, takšen SMS je prevara. Policija kršiteljev cestnoprometnih predpisov nikoli ne obvešča po SMS-u, Nacionalni center za upravljanje prometa (NCUP) pa glob sploh ne izdaja. Sporočila o globah so maja 2026 prihajala s tujih številk, tista v imenu NCUP največkrat s filipinskih. Povezave ne odpirajte, sporočilo prijavite na phishing@cert.si in ga izbrišite.
Kako prepoznam lažni SMS Pošte Slovenije?
Pošta Slovenije pošilja sporočila samo z imenom pošiljatelja »Paketomat« ali »POSTA«, njene povezave pa vedno vsebujejo domeno posta.si. Povezave na druge domene, na primer en.ptaosa.info, so lažne. Stanje pošiljke preverite sami na sledenje.posta.si ali na brezplačni številki 080 14 00. Če ste na lažni strani vpisali podatke kartice, kartico takoj blokirajte pri banki.
Ali je nevarno samo odpreti SMS?
Branje sporočila samo po sebi običajno ni nevarno. Tveganje nastane šele, ko tapnete povezavo. Takrat vas lažna stran prosi za podatke kartice ali spletne banke ali vam ponudi aplikacijo za namestitev. Zato povezave ne odpirajte, sporočilo prijavite kot neželeno in pošiljatelja blokirajte.
Viri: SI-CERT: nacionalna phishing prijavna točka, Varni na internetu: prijavi phishing, Policija: lažni bankirji pošiljajo SMS in MMS sporočila, Google: zaščita pred neželeno vsebino v Sporočilih
